Razbijamo mite: Se starejši zaposleni res težje prilagajajo spremembam?

Novi procesi, orodja ali načini dela lahko predstavljajo izziv za sodelavce. Pri tem velja prepričanje, da imajo starejši večje težave s sprejemanjem novosti. Ali to res drži? Odgovore na vprašanje smo na eHRM in Digital Agora dogodku iskali z Aniso Faganelj iz AMZS in Majo Rojšek iz podjetja Medis.

Digitalizacijo procesov spremlja prepričanje, da so starejši zaposleni tisti, ki težje sprejemajo novosti. Razlogi za to so lahko različni: hitrost uvajanja sprememb, zahtevnost uporabe novih tehnologij, mnenje o dodani vrednosti vpeljanih sprememb ipd. Svoj pogled na soodvisnost med starostjo in prilagajanjem na spremembe sta na okrogli mizi dogodka Z interno komunikacijo do uspešne vpeljave sprememb predstavili Anisa Faganelj, vodja akademije AMZS v AZMS d.d. in Maja Rojšek, vodja kadrovske službe v podjetju Medis Group d.o.o.

Na nas je, da podpremo sodelavce

»Nehajmo se deliti na stare, mlade, ženske, moške, ampak iščimo talente v ljudeh,« je v svojem pogledu na spremembe in njihovo sprejemanje med starejšimi sodelavci izpostavila Anisa. Strahu pred tehnologijo pri starejših ne zanika, vabi pa, da si postavimo vprašanje, kaj vse smo naredili, da jim pomagamo pri soočanju z njim.

Pri uvedbi novosti je ključna korist

»Trditev, da so do novosti najbolj zadržani starejši, za nas ne velja. Prav nasprotno, gonilo sprememb je naš najstarejši zaposleni,« pojasnjuje Maja. Prepričana je, da starost ne igra vloge pri tem, ali je posameznik pripravljen izstopiti iz svoje cone ugodja. Ključen motivator za to je korist. Vsak posameznik mora videti prednosti v uvajanju sprememb: ali mu bo novo digitalno orodje olajšalo delo, ali bo posameznik svoje delo hitreje in bolje opravil ipd. Kot večji razlog za to, da se zaposleni upirajo uporabi digitalnih orodij, vidi v zasičenosti z digitalnimi rešitvami.